V družini in bivalnem okolju se zastavi človekov vrednostni odnos do sebe in sveta. Zdravo samospoštovanje in pozitivno vrednotenje samega sebe, sta pogoja, da posameznik prevzame tudi odgovornost za svoje lastno zdravje.

Dolgo je že znano, da moramo ne glede na starost skrbeti za dovolj gibanja. Z redno telesno dejavnostjo si bistveno povečamo možnost, da bomo ostali dalj časa telesno in duševno zdravi. Redna telesna dejavnost predvsem zmanjša dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja in izboljša kakovost življenja. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa II lahko tudi zelo izboljša presnovno urejenost.  Čeprav redno telesno dejavnost poleg ustrezne prehrane in samokontrole že dolgo svetujemo sladkornim bolnikom kot enega temeljnih ukrepov zdravljenja vseh oblik sladkorne bolezni.

Ko bolniku svetujemo vrsto telesne vadbe, se poskusimo dogovoriti za tako obliko vadbe, da bo zaposlila vse večje mišične skupine (tek, hoja, kolesarjenje,plavanje) in ki bo enakomerna in bo trajala primerno dolgo. Bolnik naj ne pretirava z intenzivnostjo in dolžino vadbe. Podaljšana vadba poveča  tveganje za hipoglikemijo, tekmovalni športi pa preveč obremenijo posameznika z nenadnimi napori.

Če se bolnik zdravi z insulinom, ga moramo seznaniti, da je tveganje za hipoglikemijo najmanjše med telesno vadbo pred jutranjim vbrizgavanjem insulina. Vadba pozno popoldan ali zvečer je zelo tvegana, ker lahko povzroči nočne hipoglikemije.

OBLIKE TELESNE VADBE:

Aerobna vaja: je najpomembnejša oblika telesne dejavnosti sladkornega bolnika, o njej govorimo, če vsebuje ponavljajoče se gibe in traja najmanj 20 minut. Aerobna vadba krepi srce, ožilje in pljuča, izboljša kroženje telesnih tekočin, preskrbo s kisikom, spodbuja prebavo in porabo energije. Hitre spremembe napora lahko preobremenijo srce in so zdravstveno brez vrednosti, oziroma celo škodljive.

Hoja: Ima številne prednosti, saj bolnik ne potrebuje posebnih veščin in ne posebne opreme.

Tek: Bolnikom svetujemo tek po mehkejših in gozdnih poteh. Da ne bi pretiravali, je potrebno meriti srčni utrip. Ta ne sme preseči 85% najvišjega možnega utripa.

Plavanje: Le za bolnike zdravljene z insulinom je plavanje manj primerno, oziroma morajo upoštevati naslednja pravila: nikoli naj ne plavajo sami, pred plavanjem naj zaužijejo dodatni obrok, vedno naj nosijo s seboj nekaj čistih sladkorjev.

Kolesarjenje: krepi srce, pljuča, roke in noge, zlasti je priporočljivo za debelušne bolnike, ker težo telesa nosi kolo.

Smučarski tek: vsebuje vse koristne plati teka, le da je za tetive in kosti manj obremenjujoče.

Hoja v gore:  ima vse ugodne učinke hoje po ravnem, le da je telesno nekoliko bolj naporna. Omogoča intenzivnejšo psihično sprostitev.

Poučenemu in motiviranemu sladkornemu bolniku se nikakor ni potrebno odreči športnim aktivnostim, ravno nasprotno, saj so številni uspešni ljubiteljski in vrhunski športniki s sladkorno boleznijo lep in izrazit dokaz za to. Kadar iz zdravstvenih razlogov ni nasprotovanja, se vedno izplača začeti, pa tudi če so to  daljši sprehodi.

Pripravila: Zdenka Polanec dipl. m. s.