Vsaka nosečnost, vsak porod in vsak novorojenček je nekaj edinstvenega, neponovljivega in posebnega.

Nosečnost in rojstvo otroka sta pomembna dogodka v življenju žensk in njihovih družin. To je čas velikih upov in pričakovanj, je pa tudi čas strahu, trpljenja in celo smrti. Rojstvo otroka imenujemo »vsakdanji čudež«. Res je nekaj posebnega, pa vendar je tako kompleksno, da daleč presega vse umetne človeške dosežke. Nosečnica se mora prilagoditi novemu življenju v sebi, nečemu, kar je del nje, pa vendar nekoga drugega. Kako žena in mož dožvljata nosečnost, porod in otroka, je odvisno od njunih pogledov. Glede na to je lahko nosečnost veselje ali breme, konec ali začetek lepega življenja, navezava ali pa razpad zakonskih odnosov. Nosečnost, porod in poporodno obdobje ni bolezen, temveč fiziološki proces, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in življenje matere in otroka. Zavedati se moramo, da se je potrebno zelo posvetiti zdravju žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja.

Rojstvo otroka pomeni veliko spremembo za celotno družino. Čeprav se družina na prihod novega člana pripravlja dalj časa, predstavlja prihod novorojenčka in mame iz porodnišnice prav  poseben dogodek, ki lahko psihično zelo različno vpliva na ostale člane družine.

Patronažna zdravstvena nega otročnice in novorojenčka je izredno pomembna za varovanje reproduktivnega zdravja, zdravja otrok in družin. Patronažna medicinska sestra deluje na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Ljudem pomaga, jih podpira in uči samooskrbe in krepitve zdravja. Temeljna metoda njenega dela je hišni obisk, kjer poleg negovalnih intervencij izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo posameznika, družine in skupine. Patronažna medicinska sestra je torej svetovalka ljudem na področju zdravstvene nege.

V občini Lenart je bila narejena raziskovalna naloga, kjer je bilo ugotovljeno,  koliko otrok je bilo dojenih v času od 1.012002 do 30.06.2002. Presenetljiv je bil podatek, da je bilo v tem času dojenih več kot 50% otrok. Večina doječih mamic je bila tudi mnenja, da imajo dovolj znanja o pravilnem načinu dojenja, saj k temu pripomorejo tudi preventivni patronažni obiski v nosečnosti. Število dojenih otrok pa je v občini Lenart večje pri materah s končano srednjo, višjo ali visoko izobrazbo kot pri materah s končano osnovno ali poklicno šolo.

PREHRANA NOSEČNICE

S pravilno uravnoteženo prehrano nosečnica poskrbi zase in za otroka, da imata dovolj vseh potrebnih sestavin za obnovo, rast in razvoj njunih organizmov. Tudi količinsko mora hrana ustrezati, saj je zmotno, da naj nosečnica je` za dva. Normalno naj bi pridobila v nosečnosti v povprečju od 8-12 kg. Svetujemo:

- ustrezno kalorično vrednost in porazdeljenost obrokov preko dneva,
- zadostiti je potrebno povečani potrebi organizma po beljakovinah. Uživa naj bogato beljakovinsko hrano, sir, mleko, jajca, meso…;
- hrana naj bo sveža, bogata z vitamini, predvsem z vitamini skupin A, B, C, D, E in rudninami. Zaužiti mora dovolj kalcija in fosforja (možna nabava že pripravljenih izdelkov). Opozorimo jo na ustrezno – pravilno pripravo hrane, da ne uniči vsebinske komponente, npr. vitamine s kuhanjem;
- potrebe po ogljikovih hidratih in maščobah se v nosečnosti ne povečajo, zato mora biti zmerna pri uživanju le teh, da ne pride do rezervnega kopičenja in posledične debelosti, ker je po porodu prevelik prirastek telesne teže težko zmanjšati na stanje pred zanositvijo. Glavni vir ogljikovih hidratov naj ne bodo sladkor, moka in škrob, ampak sadje in zelenjava. Uporablja naj maščobe rastlinskega izvora, maščobne kisline naj bodo pretežno nenasičene; 
- na jedilnik naj vsaj 1 x na teden uvede morske ribe, saj tako zadosti potrebam po jodu, pa tudi po beljakovinah, poleg tega so ribe tudi lahko prebavljive;
- zaradi izredno intenzivnega metabolizma železa v nosečnosti, svetujemo v prehrani živila bogata z železom.To so konjsko meso, jajčni rumenjak, rdeča pesa, fižol, regrat…;
- odsvetujemo ji uporabo ostrih začimb, uporablja naj blage, predvsem sveže začimbne rastline, kot je por, drobnjak, listi mete, žajblja, malo čebule…;
- opozorimo jo na nevarnost prekomerne uporabe kuhinjske soli, namesto soljenja naj raje kako drugače izboljša okus jedem. Še posebej je to pomembno pri nosečnicah, ki so potencialne kandidatke za nosečnostno toksemijo;
- v prehrani odsvetujemo svinjsko meso, še posebej prekajeno, ker vsebuje prevelike količine soli; 
- velja tudi prepoved uporabe konzervirane hrane, uporabe steriliziranih, umetno obarvanih živil; 
- nosečnica je pogosto žejna, kar je pravzaprav dobro, saj potrebuje zadostno količino tekočine. Le to naj dobi s pitjem navadne vode. Mineralno vodo zaradi gaziranja ne priporočamo, prepovedano je tudi pitje alkoholnih pijač, kave, močnih pravih čajev;
- v kolikor prehitro in preveliko pridobiva na telesni teži, naj se o tem posvetuje s svojim zdravnikom.

PREHRANA OTROČNICE
Prehrana otročnice naj bo običajna, zdrava prehrana, ki je raznovrstna in kakovostna bogata z beljakovinami, vitamini in minerali. Kalorična vrednost hrane naj bo približno 3000 kalorij na dan. Jedilnik naj sestavljajo mlečni izdelki, mehko kuhana jajca, nemastno meso in ribe,  zaradi večje potrebe po kalciju in železu. Uživa naj veliko sadja in sveže zelenjave. Povečana je potreba po količini zaužitih tekočin, ne samo zaradi tvorbe mleka pač pa  zaradi pospešenega izločanja, saj se otročnica običajno hitreje poti. Količina zaužite tekočine naj bo 3 litre na dan. Večji del tekočine naj bo mleko, ki poleg beljakovin vsebuje tudi vitamine in minerale (A, B, C, D, E, kalcij in fosfor), sicer pa z vitamini in minerali bogati sadni sokovi.

Vse kar zaužije mati zaužije z materinim mlekom tudi novorojenček. Zato naj ne bo v prehrani živil, ki napenjajo, močnih začimb, veliko prave kave. Kajenje in uživanje alkohola pa novorojenčku škodujeta veliko bolj kot materi.

Hrana naj bo razdeljena v štirih do šest obrokov na dan. Obroki naj ne bodo preobilni.

Pripravila: Marija Firbas dipl.m.s.