Če ne veste, si čim prej izmerite krvni tlak (KT), po možnosti takoj potem, ko boste prebrali ta članek.

Zakaj zdravniki tolikokrat priporočamo merjenje in nadziranje krvnega tlaka?
- visok krvni tlak dolga leta ne povzroča težav in ga odkrijemo šele, če ga izmerimo; 
- bolezen lahko uspešno zdravimo samo na njenem začetku; 
- nezdravljen visok krvni tlak je pogosto vzrok, da bolnik zboli za srčnim infarktom, možgansko kapjo, odpovedjo ledvic ali je celo vzrok za zgodnjo invalidnost in prezgodnjo smrt.

Visok krvni tlak ali arterijska hipertenzija je množična bolezen. Zanjo boleha približno vsak četrti odrasel človek in približno polovica starejših Ijudi. Pri večini bolnikov se začne že pred 30. letom starosti in nenehno napreduje. Bolezni pravimo tiha ubijalka, saj jo bolnik zazna šele tedaj, ko je že povzročila nepopravljive okvare na srcu in na žilah celotnega telesa, zlasti na žilah srca, ledvic, možganov, spodnjih okončin in oči.
Če še niste vedeli, da imate visok krvni tlak in ste to ugotovili šele zdaj, se lahko zavarujete pred boleznimi, ki jih povzroča nezdravljen visok krvni tlak.

Organom, ki jih prizadene visok krvni tlak, pravimo s skupnim imenom tarčni ali ciljni organi. To so: srce, možgani in ledvice.

Prve okvare organov se ponavadi pojavijo, ko bolezen traja že desetletje ali več, zlasti ko se ji kot zvesta spremljevalka pridruži še ateroskleroza.

Bolniki z visokim krvnim tlakom so dolga leta videti oziroma se tudi počutijo zdravi in prav radi zanemarjajo prve znake svoje bolezni.

Prvi bolezenska znamenja visokega krvnega tlaka:
- blagi zatilni glavoboli 
- zvonenje v ušesih 
- vrtoglavice 
- živčnost 
- slabo spanje 
- hitrejša utrudljivost 
- občasno razbijanje srca

Ko se pojavijo resne posledice bolezni, smo že zdavnaj zamudili pravočasen začetek zdravljenja. Zato ponavljamo: pravilno zdravljenje visokega krvnega tlaka je pravzaprav preprečevalno (preventivno) zdravljenje. Na to pa bolnike težko pripravimo in zato tudi prepogosto pozno odkrivamo bolezen. Ker bolniki nimajo težav, ne čutijo potrebe, da bi šli k zdravniku in si izmerili krvni tlak. Večkrat se tudi zgodi, da jim krvnega tlaka ne merijo zdravniki, h katerim so prišli zaradi bolezni, ki niso neposredno povezane s srcem, ledvicami ali možgani. Velike škodljivosti tudi blage oblike nezdravljenega krvnega tlaka za naše zdravje se, žal, še dandanes premalo zavedajo tudi številni zdravniki.

Če so naši predniki množično umirali zaradi tuberkuloze, kuge, kolere in drugih bolezni, ne moremo dopustiti, da bi našo generacijo zdesetkale bolezni srca in posledice nezdravljenega visokega krvnega tlaka, saj vendarle te bolezni lahko uspešno zdravimo - s pogojem, da jih začnemo zdraviti že v njihovem začetku.

Znaki pri napredovali arterijski hipertenziji:
- težko dihanje že pri majhnih naporih
- napadi bolečin za prsnico (angina pektoris)
- kratkotrajne blage oblike možganske kapi
- srčni infarkt
- znaki odpovedi ledvic
- možganska kap

Kdo je pravzaprav je bolnik z VKT?
Pri slehernem človeku vlada v žilah odvodnicah (arterijah) tlak, ki ga zabeležimo z dvema številkama. Številki pomenita višino stolpca živega srebra v stekleni cevčici tlakomera "na živo srebro". Višino stolpca beležimo v milimetrih. Npr. krvni tlak ali Riva Rocci (berite rivaroči) 110/80 mm Hg (berite sto-deset skozi osemdeset milimetrov stolpca živega srebra). Prva številka je zgornji (sistolični) tlak - tlak, ki vlada v žilah v trenutku, ko se srce skrči in iztisne iz svojega levega prekata svežo kri v glavno odvodnico (aorto) in po njej v odvodnice celega telesa. Druga številka je spodnji (diastolični) tlak - tlak, ki vlada v odvodnicah, ko srce miruje, oziroma ko se ponovno polni s svežo krvjo. Pri opredelitvi vrednosti normalnega krvnega tlaka je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1999 sprejela smernice ameriškega narodnega odbora za visok krvni tlak (Joint National Committee -JNC VI) iz leta 1997: