|
Zdravstveni dom Lenart v letih od 1888 do 2007, vse do današnjih dni |
 |
 |
 |
|
Iz pomanjkljivih pisnih virov je razvidno, da sežejo prvi zametki organizirane zdravstvene nege v daljno leto 1888, na področju zgodovine babic. Takrat sta na območju sedanje občine delovali dve šolani babici, Ana Uršič in Ana Novak, ki sta si izobrazbo pridobili v Gradcu. Delo takratnih babic je precej pripomoglo k zdravstveni prosvetljenosti žensk, ki so rojevale na svoji domovih in so jim pri porodu pomagale babice. V Lenartu sta pred vojno bili babici Elizabeta Weingerl in Alojzija Pavalec. Prva patronažna sestra, Gertruda Petz, je prišla iz Gradca v Lenart, leta 1942. Skupaj z zdravnikom, dr. Ludvikom Krambergerjem, je organizirala prve posvetovalnice za matere in otroke v Lenartu, Sv. Trojici in Cerkvenjaku. Obiskovala je matere tudi na domovih. Reševalna postaja je bila v okraju Maribor.
Po osvoboditvi 1945 je ustanovljena sektorska ambulanta, zdravnik je dobil laično, oz. priučeno pomočnico Slavico Breznik, za njo pa Ruško Korošec V zobozdravstveni ambulanti je od leta 1956 delal zobozdravnik, dr. Frenk Boltavzer, od leta 1961 dr. Aleksander Landau, pri obeh pa je delala asistentka Greta Fekonja Mancej.
V letu 1956 je takratni ljudski odbor ustanovil Zdravstveni dom Lenart. Pred tem je delovala zdravstvena postaja z zdravnikom, zobozdravnikom in krajevnimi babicami ter eno patronažno medicinsko sestro Desanko Košmerl. Požrtvovalno so delale tudi babice. V vseh krajevnih skupnosti je bilo skupaj sedem babic: Alojzija Pavalec, Minka Pavalec, Pepca Tapajner, Antonija Štandeker, Elizabeta Zimič, Terezija Diemat, Rozika Purgaj. Pomagale so nosečnicam, porodnicam (vse žene so rodile še doma), delale so v posvetovalnicah ter pomagale patronažni medicinski sestri. Rezultat preventivne dejavnosti je bil očiten padec umrljivosti dojenčkov.
V letih 1957 se prične zdravstvena služba širiti z dr. Francetom Gaberščkom in bolničarko Anica Pečovnik, ki se je kasneje ob delu izobrazila za medicinsko sestro. Posebna značilnost takratnih zdravstvenih delavcev je bila preventivna naravnanost, saj so osveščali prebivalce preko predavanj in drugih preventivnih akcijah. Cilj je bil doseči čim boljše zdravje. Zdravstveno vzgojo so ljudje res potrebovali, saj so njihove življenjske pogoje slabšale zastarele navade in običaji. Istočasno pa je zdravstvena vzgoja pripomogla k razvoju odgovornosti do lastnega zdravja in do zdravja posameznih družin in širše družbene skupnosti.
|
|
Več ...
|
|
|
Začetki organiziranega zdravstva v Zdravstvenem domu Lenart |
|
|
|
|
Marica Krambeger
O začetkih organizirane zdravstvene službe v Lenartu imamo le malo zgodovinskih podatkov. Do razpada avstroogrske monarhije so bile Slovenske gorice v zdravstvenem pogledu zanemarjene. Zavirala ga je nevednost, gospodarske težave, socialnega zavarovanja ni bilo, ni bilo pravih prometnih zvez. Ceste so bile primerne le za živinsko vprego. Ljudje so le v najnujnejših primerih poiskali zdravniško pomoč. Organiziranih zdravstvenih ustanov ni bilo.
V 18.-19- stoletju so delovali tukaj v glavnem ranocelniki in zdravniki privatniki nemškega ali češkega rodu. Od 1855 do 1907 je bil v Lenartu upokojeni češki vojaški zdravnik dr. Henrik Beneš, od 1907 do 1914 pa zagrizeni nemški zdravnik dr. Theobald Zirngast.
Prvi slovenski zdravnik, dr. France Tiplič (1869-1918), je prišel v Lenart jeseni 1900. Bil je izredno delaven, razumevajoč zdravnik splošne prakse in zobozdravnik. Bil je dober prijatelj slovenskega zdravnika, dr. Lojza Kraigherja, ki je bil v letih 1907-1914 zdravnik pri Sv. Trojici. Od leta 1918 do njegove mobilizacije leta 1941 je v Sv. Trojici ordiniral privatni slovenski zdravnik, dr. Bruno Weixl. Po vojni 1945 je delal v Mariboru.
|
|
Več ...
|
|
|
Prizidek k Zdravstvenemu domu Lenart
Sedanja zgradba Zdravstvenega doma Lenart, v Maistrovi ulici 22, je bila zgrajena pred 25-imi leti v dveh fazah in sicer najprej vzhodni trakt, za potrebe zobozdravstvene dejavnosti, kasneje še zahodni in vezni trakt, za potrebe predšolske in šolske dejavnosti ter za splošno medicino z laboratorijem. Po 25-ih letih, leta 1996, sta se, zaradi prostorske stiske, takratno vodstvo Zdravstvenega doma Lenart, na čelu z direktorjem Aleksandrom Šosteričem, dr. med. in Občina Lenart, na čelu s takratnim županom Slavkom Krambergerjem, dr. vet. med., odločili povečati prostorske kapacitete z gradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Lenart.
Idejni načrti, pridobivanje soglasij in dovoljenj ter zagotavljanje potrebnih sredstev, so trajali do novembra 1997 :n 19. 11. 1997 je >prva lopata< zarila v zemljo. Pričela se je dolgo pričakovana gradnja PRIZIDKA k Zdravstvenemu domu Lenart.
Gradnja prizidka bi se naj končala v dveh letih. V njem bi svoj prostor našla ambulanta splošne medicine, ambulanta za specialistično dejavnost, pljučni dispanzer z rentgenom, dispanzer za medicino dela, prometa in športa ter ambulantna fizioterapija. Takrat ni nihče pomislil, da bodo ti. tako pogumni načrti, imeli trnjevo pot do končnega cilja.
|
|
Več ...
|
|
|
|
|
|
Zgodovina
