fbpx
Natisni

Lenarško javno zdravstvo poka po šivih

15. 04. 10
Ustvarjeno: 10 april 2015
Večer - Stran: PODRAVJE
 
Lenarško javno zdravstvo poka po šivih
 
Iz lenarškega zdravstvenega doma so odšli štirje družinski zdravniki in delajo le še trije, tudi patronažne sestre so zaprosile za koncesijo, zato zaposlene in ljudi na Lenarškem skrbi usoda javnega zdravstva, pri Sveti Ani ogorčeni zaradi zaprtja ambulante
Te dni zaposleni v Zdravstvenem domu (ZD) Lenart in njihovi pacienti bijejo plat zvona zaradi odhajanja zdravnikov in vse večjega števila vlog za zasebništvo. "Zbrali smo 42 podpisov uslužbencev, torej skoraj vseh zaposlenih, ki so odločno proti ukinjanju javnega zdravstvenega doma. Toda zdaj so ostali le še trije družinski zdravniki od sedmih in res si ne predstavljam, kako lahko ambulante sploh še delujejo. Saj se vsi trudimo, da delo poteka nemoteno, toda dolgo tako ne bo šlo več. Slišim veliko različnih ugibanj, kaj se bo zgodilo z našim zavodom, a v resnici sploh ne vem več, komu naj verjamem in kaj lahko pričakujemo," pravi Emil Duh, predsednik podružnice sindikata zdravstvene nege, ki ima v tem ZD 38 članov. "Res bi rad enkrat izvedel resnico o dogajanju v ZD Lenart, zakaj zdravniki potem, ko jih končno dobimo, gledajo, da čim prej zbežijo. Mora biti kak razlog znotraj doma. Ljudje, ki so dom v Lenartu in zunanje ambulante gradili s samoprispevki, zdaj pa v njih skorajda ni zdravnikov, si vendarle zaslužijo resnico," ogorčeno razlaga Silvo Slaček, župan občine Sveta Ana, kjer so se ta teden po 37 letih domačini soočili z zaprtimi vrati ambulante, ker se je tako odločilo vodstvo ZD Lenart. Razlog: pomanjkanje zdravnikov. Tudi občinska svetnica Svetlana Bogojevič na zadnji seji lenarškega občinskega sveta ni šla mimo težav ZD: "Resnično me zanima, zakaj iz zdravstvenega doma odhajajo dobri zdravniki in kaj stori občina, da do tega ne prihaja." Zdravnika: vzrok je preobremenjenost O vzrokih za odhod smo povprašali dva zdravnika družinske medicine, ki sta v zadnjem času odšla iz ZD Lenart. Primož Kuhar zdaj dela v zasebni ordinaciji družinske medicine v Rušah. Ali sta vzroka za odhod v slabi organizaciji ali skrhanih odnosih v ustanovi? Kuhar: "Odnosi niso slabi, osnovna težava je predvsem izjemna preobremenjenost, saj moraš istočasno delati v urgentni in splošni ambulanti. Plača začetnika ni spodbudna in tudi stimulacije, ki bi zaradi obremenjenosti morala biti, ni. Kako boš potem pacienta sprejel ob naročeni uri, če moraš denimo na prometno nesrečo. Človek enostavno pregori. Zdaj v zasebni ordinaciji lahko delo organiziram po svoje, nekako je vse skupaj bolj v dobro ljudi." Po svojem lanskem odhodu v farmacijo nam je družinski zdravnik Ivan Mitrović razložil, da odhaja zaradi preobremenjenosti: "Morda lahko to delo kdo opravlja brez večjih težav, vendar jaz tega ne zmorem več." Na vprašanje, ali je vzrok za njegovo izgorelost v slabi organizaciji dela v ZD ali v slabih odnosih, pa je odgovoril: "Hipotetično res lahko rečem, da če bi bila kadrovska zasedba številčnejša, bi bilo morda lažje. Morate vedeti, da nam zdravstvena zavarovalnica določi, koliko pacientov pride na enega zdravnika družinske medicine. Po mojem je to nečloveško, posamezen zdravnik naj bi obvladal kar 1900 pacientov! To so pač dejstva." Med zasebnike še patronaža Občine ustanoviteljice, poleg lenarške sta to še trojiška in občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah, so do lani dovoljevale prenos dejavnosti iz javnega ZD na zasebne koncesionarje. Ko pa se je število zdravnikov tam nevarno znižalo, so zaustavili podeljevanje štirih koncesij zasebnikom, ki so jim jih sprva celo že odobrili. Toda to ni zaustavilo odhoda zdravnikov. Za koncesijo za zasebništvo je naposled občine zaprosilo tudi šest patronažnih sester. Njihova vodja Marija Firbas: "Vlogo smo dale tako rekoč za vsak slučaj, če bi se uresničil scenarij, da bi vsi družinski zdravniki odšli med zasebnike in bi postala usoda javnega zavoda negotova. Ne preostane nam drugega, kot da same poskrbimo za svoj položaj. Raje gremo v zasebništvo in si zagotovimo delo, kot da nas pripojijo denimo pod mariborski zdravstveni dom." Na odgovor županov počakajo še do konca aprila, in če se bo javni zavod spremenil v zadrugo zasebnikov ali se pripojil drugim, bodo šle na svoje. Firbasova poudarja, da odnosi z vodstvom niso slabi in prepričana je, da razmere v domu "zaenkrat ne vplivajo na kakovost dela". Direktor išče pediatra in družinske zdravnike Direktor ZD Jožef Kramberger o položaju po odhodu štirih družinskih zdravnikov in napovedani upokojitvi pediatrinje pravi: "Ker bo pediatrinja letos izpolnila pogoje za upokojitev, smo razpisali mesto pediatra in na razpis se ni prijavil nihče. Na kolegiju županov so se zato odločili, da občina Lenart razpiše koncesijo, kar pa ne pomeni, da se otroški dispanzer v Lenartu ukinja. S podelitvijo koncesije bo dejavnost z zasebnikom opravljala naprej. Razlika bo samo ta, da otroška ambulanta ne bo več delovala pod okriljem našega zavoda. Tako bo tudi ta pediater delal kot denimo pediatrinja zasebnica Bernarda Vogrin, zdravniki zasebniki Ksenija Ljubojevič Džaferović in Aleksander Šosterič ter zobozdravnica Katja Šestan Puklavec, ki imajo ambulante v prostorih našega doma." Kaj direktor počne, da bi zajezil odhod družinskih zdravnikov? "Imamo odprta dva razpisa za zdravnika splošne oziroma družinske medicine z veljavno licenco," odgovori. O razlogih za odhod, morebitni slabi organizaciji dela in skrhanih odnosih pa: "Mnogi bi želeli slišati, da je to res, da je za vsak odhod kriv direktor ZD Lenart. V zadnjem času so iz ZD Lenart odšli štirje zdravniki. In trije od njih so odšli k zasebnem delodajalcu, kjer lahko dobijo do 800 evrov višjo neto plačo za manj dela, ker jim ni treba istočasno delati v urgentni službi." Ali res ni bilo mogoče zadržati ambulante pri Sveti Ani, ki so jo zaprli po 37 letih delovanja. "Osnovni vzrok je pomanjkanje zdravnikov v ZD. V tej ambulanti, ki je obratovala trikrat tedensko, je prijavljenih le 165 pacientov. Za normalno delovanje bi jih moralo biti vsaj 700 do 800," odgovori direktor. Se zaradi vseh težav torej zavodu obeta ukinitev, preoblikovanje v zadrugo zasebnikov ali pripojitev k večjemu ZD, nas še zanima. Direktor: "Jaz mislim in upam, da ne. Več o tem pa morate vprašati odgovorne za zagotavljanje zdravstvene službe na območju upravne enote Lenart, torej župane. Veliko je tudi odvisno od države, kako bo v prihodnosti organizirala zdravstveno službo." Župan: smo nemočni Janez Kramberger, župan lenarške občine, ki je največja ustanoviteljica doma, trdi, da je občina glede odhajanja zdravnikov nemočna. "Občina na to ne more vplivati. Zaradi zakonodaje, zakona o uravnoteženju javnih financ, po katerem zdravniki prejemajo plačo kot vsi zaposleni v javnih zavodih, se zdravniki odločajo za ustanavljanje zasebnih ambulant s koncesijo. Zdravniki koncesionarji od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejmejo letno 'glavarino', kar zasebnikom omogoča višje plače kot pa zdravnikom v javnih zavodih," je prepričan. Napoveduje, da se bodo o ravnanju občin na področju zdravstva morali kmalu spet pogovoriti na kolegiju županov z lenarškega območja.
Darja Lukman Žunec