fbpx Na vsebino

Uvod

Poznano je, da ljudje ne obiščete zdravnika ob vsakem bolezenskem znaku. V 8 od 10 primerov si znate pomagati sami. Pomeni, da ste skoraj vsak dan in v večini primerov sami svoji zdravniki. Ko se ne počutite dobro, začnete razmišljati o vzroku vaših težav in poskušate storiti vse, da bi se počutili bolje. Temu pravimo samozdravljenje. Zdravnika obiščete, če so težave prehude in jih niste uspeli rešiti sami.

Read More
Vsaka bolezen ima svoj potek in ponavadi traja vsaj tri dni, da se razvije v značilno bolezensko sliko. Tudi zdravnik vam v teh prvih dneh v večini primerov ne bi mogel napovedati, kako se bo določeni bolezenski znak razvijal. Lahko se bo pomiril sam po sebi, lahko se bo razvil v blago, znano bolezen, ki jo znate pozdraviti sami, lahko pa bo potreben obisk pri zdravniku. 

Večina bolezni se začne na podoben način, s podobnimi bolezenskimi znaki. Nekateri od njih so del obrambne reakcije telesa pred povzročitelji bolezni. Proti njim ni dobro začeti delovati takoj in z vsemi sredstvi, ker si s tem zmanjšujemo obrambo. 

Največkrat uporabljen obrambni mehanizem je povišana telesna temperatura. Po okužbi z bakterijami in virusi telo razvije povišano temperaturo, ki uničuje povzročitelje bolezni ali jih bistveno ovira pri razmnoževanju. Zato jo moramo pustiti, zbijamo jo samo pri porastu čez 38 ali 39 stopinj. Obisk pri zdravniku samo zaradi povišane telesne temperature ponavadi ni potreben. Podobno velja za kratkotrajno bruhanje ali drisko, s katerima človek izloči povzročitelje bolezni in škodljive snovi iz telesa. 

Zdravljenje večine lažjih, kratkotrajnih bolezni je usmerjeno v lajšanje bolezenskih znakov: vročine, kašlja, bolečine in podobno. Pomemben je počitek, pitje veliko tekočine in po potrebi vzemite zdravila iz vaše domače lekarne (glej zadnji del teh navodil “Priporočena zdravila v domači lekarni”). 

Z dovolj znanja in informacij lahko spoznate lažje bolezni in pozdravite sebe in člane svoje družine. Znanje prve pomoči vam pomaga, da hitro in pravilno ukrepate ob nekaterih boleznih in poškodbah. Znanje vam tudi pomaga pri odločitvi o resnosti bolezni in poškodb ter odločitvi: 
- kdaj si boste poskušali pomagati sami, 
- kdaj boste poiskali pomoč pri svojem zdravniku, 
- kdaj boste obiskali ali poklicali dežurnega zdravnika. 

Vedeti morate, da je dežurna služba namenjena reševanju nujnih primerov, ki ogrožajo življenje: nezavest, krvavitve, hujše sveže poškodbe, zastrupitve in podobno. 

Po pravilih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zavarovalnice pri kateri ste se zdravstveno zavarovali, lahko obiščete zdravnika v dežurni službi samo v nujnem primeru. V nasprotnem primeru, boste morali obisk plačati. Zavarovalnica je namreč določila, da ste zavarovane osebe same plačnik storitev, ki jih uveljavljate pri zdravniku, ki ni vaš izbrani zdravnik, če ne gre za nujno medicinsko pomoč in nujno zdravljenje. Prav tako ste samoplačnik za polno ceno vseh zdravil, ki jih takrat dobite pri dežurnem zdravniku. 

Zato vam priporočamo, da: 
- se zdravite pri svojem zdravniku, ki vas tudi najbolj pozna in mu najbolj zaupate (pri njem vam zdravstvenih storitev ni treba plačati, za vas mu jih plača zdravstvena zavarovalnica),
- obiščete zdravnika v njegovi redni ambulanti, ko vam lahko opravi določene laboratorijske, EKG in druge preiskave. Na osnovi rezultatov preiskav in podatkov o vaših ostalih boleznih, ki so zabeležene v vaši kartoteki, vam bo lahko dal ustrezno zdravljenje. V času dežurstva dobite slabšo oskrbo. Zato je priporočljivo, da v glavnem obiskujete svojega zdravnika, 
- si v lažjih bolezenskih primerih pomagate sami in obiščete izbranega zdravnika, ko bo spet delal v svoji ambulanti, 
- si pri svojem zdravniku priskrbite zdravila, ki jih redno jemljete in tudi zdravila, ki jih potrebujete v nekaterih lažjih primerih, 
- ste pripravljeni na nujna stanja. Če imate katero od kroničnih obolenj (sladkorno bolezen, astmo, srčna obolenja) ali ima takšno obolenje kdo izmed vaših bližnjih, je najbolje, da ste seznanjeni z boleznijo in potrebnimi ukrepi, če se bolezen hitro poslabša in pride do nujnih stanj. 
- da se ravnate v skladu z navodili v nadaljevanju. 

Kljub vsemu je včasih obisk pri dežurnem zdravniku nujno potreben, ali bo moral priti zdravnik sam na kraj dogodka. V teh primerih lahko: 
- sami daste laično prvo pomoč, 
- pokličete 112 za reševalni prevoz in zdravnika, 
- greste ali pripeljete pacienta v dežurno službo. 
Če niste prepričani kaj storiti, pokličite zdravniško dežurno službo.

Na vrh